»Ko gledam umirajočim v oči, gledam v oči resnici. Ker umirajoči nimajo mask na obrazu, ne igrajo več nobenih vlog, ne pozirajo. Samo so, kar so. In ob njih sem jaz lahko to, kar sem.«
Tako je v zadnjem pismu zapisala naša draga, ljuba Manca. Njena čuteča prisotnost in tople besede so bile, kot je zapisala v eni svojih srčnic Iz neba do dna, namenjene »Vam, živim in mrtvim, ki vas ljubim.« Manca ni ničesar prepustila naključju, čeprav se je zavedala, da je vse na Ključ. Ko je začutila, da se bliža njen čas slovesa, se je od nas, in tudi vas, poslovila z iskrenim zapisom, ki ga z velikim spoštovanjem v celoti delimo z vami.
Povezava do pisma:
Ljuba Manca, srčna hvala za tvojo Zlato nit, ta čudež Vesolja, ki si ga potegnila, da je, kot sama praviš, »vse zatrepetalo in streslo ves svet«.
Odprla si vrata svetlobi brezčasja in Ljubezni, ki objema vse, kar je bilo, je in kar bo.
Verjamemo, da se nam smehljaš z neba z besedami: »Opravljeno je!«
Ljubljana, 2. 5. 2024
Prostovoljci in zaposleni
Slovenskega društva Hospic
Življenje z neozdravljivo boleznijo ali v obdobju, ko se le-ta izteka, je polno vprašanj tako za bolnika, umirajočega, kot za svojce. Lahko vas podpremo z informacijami in celostnim pristopom oskrbe na domu.
Žalovanje ob izgubi bližnje je naraven odziv, v katerem lahko doživljamo močne občutke. Žalovanje je proces, ki potrebuje svoj čas in prostor. V tem procesu niste sami. Na voljo smo vam z informacijami in osebno podporo.
Žalovati kot otrok ni lahko. Lahko je ena velika zmeda. Otroci žalujejo na svoj način in odzivi na smrt so odvisni od okoliščin izgube, starosti in razumevanja. Na voljo smo vam z informacijami in osebno podporo.
Kako kot strokovni delavec podpreti nekoga, ki se mu izteka življenje ali je doživel izgubo bližnje osebe? Z informacijami, izobraževanj in podporo vas lahko podpremo na vaši lastni poti pomoči drugim.
Naše poslanstvo je sočutna, celostna oskrba hudo bolnih in njihovih svojcev. Z vso subtilnostjo želimo prisluhniti fizičnim, psihosocialnim in duhovnim potrebam umirajočih bolnikov in njihovih svojcev, lajšati trpljenje, podpirati v njihovi osebni preobrazbi in doseganju želene kakovosti življenja z zagotavljanjem celostne sočutne oskrbe, vzgoje in zagovorništvom vsakega, ki si bo izbral živeti do konca v domačem ali domu podobnem okolju.
Prizadevamo si za čim bolj kakovostno in polno življenje umirajočega bolnika do konca, po izgubi bližnje osebe pa nudimo oporo žalujočim odraslim, otrokom in mladostnikom. Za nas je umiranje veliko več kot samo medicinski proces. O umiranju in žalovanju odprto govorimo, ozaveščamo, izobražujemo in pripravljamo različne podporne vsebine in gradiva.
S programom usposabljamo prostovoljce, da postanejo del multidisciplinarnega tima, ki s strokovnimi delavci bolnim in njihovim svojcem nudijo sočutje, podporo in pomoč pri soočanju in sprejemanju težke življenjske situacije.
Vabimo vas, da postanete del tima Slovenskega društva Hospic tudi vi in s tem postanete kamenček v mozaiku plemenitega človeškega poslanstva.
Skozi vsebine izobraževanj za strokovno in širšo javnost se ponujajo možnosti za delitev skrbi, iskanje poti in rešitev. V hospicu smo se potrudili, da bi v sklope predavanj in delavnic zaobjeli čim več področij oskrbe bolnika, svojcev in žalujočih. Za vas in z vami bodo delili znanje, veščine in spoznanja naši učitelji, strokovni delavci in sodelavci z dolgoletnimi izkušnjami.
Ob stiku z minljivostjo, umiranjem in žalovanjem, lahko doživimo široko paleto občutkov, kot so jeza, strah in nemoč. Ko se pri svojem delu srečujemo z umirajočimi, kronično bolnimi, njihovimi svojci ali žalujočimi, se pogosto znajdemo v stiski, saj moramo slediti strokovnim smernicam, usmeritvam nadrejenih, pa tudi lastnim občutkom in potrebam bolnika ali žalujočega.
Izkustvena izobraževanja so namenjena odkrivanju odnosa do življenja, minljivosti, žalovanja in čutenja, hkrati pa ponudijo vpogled v najpomembnejše izzive in rešitve, ki se pojavijo pri delu z ranljivimi skupinami umirajočih in žalujočih oseb. Izobraževanja nudijo tudi varno okolje za izmenjavo izkušenj in dilem.
O temah, kot so minljivost, umiranje in žalovanje redko razmišljamo, še redkeje o njih spregovorimo. V naši družbi zanje ni dovolj prostora. Po izgubi se je potrebno čim hitreje vrniti na delo, o pokojniku čim manj govoriti, čim manj čutiti bolečino ob izgubi. Kljub temu, da sta bolečina in trpljenje neizogiben del življenjske izkušnje, lahko ob raziskovanju sebe najdemo načine, kako začutiti lahkotnost in olajšanje.
Izkustvena izobraževanja so namenjena odkrivanju lastnega odnosa do življenja, minljivosti, žalovanja in čutenja. Nudijo varno okolje za izmenjavo izkušenj in dilem, v katerem se odprejo nove poti do osebne rasti.
*Za pomikanje po zemljevidu uporabite dva prsta
Input your search keywords and press Enter.
