Ciljne skupine:
– zdravstveni delavci (medicinske sestre, zdravniki, idr.)
– negovalno osebje v domovih, pomoči na domu in drugih ustanovah (negovalci, bolničarji, strežniki, delavci javnih del)
– socialni delavci ustanov
– pedagoški in svetovalni delavci (osnovne in druge šole, zavodi idr.)
Izvajanje: v obliki učnih delavnic (razen delavnici pod točkama 7 in 8)
Trajanje: 8 ur (razen delavnici pod točkama 7 in 8)
1. Komunikacija
V času hude bolezni in umiranja
Huda bolezen in umiranje prizadene celo družino. Soočajo se s strahom, izgubo, spremenjenimi družinskimi vlogami, predhodnim žalovanjem, pa tudi velikimi psihičnimi in fizičnimi obremenitvami, ki jih oskrba hudo bolnega zahteva. V družinah so tudi otroci. Zdravstveni delavci, še posebej medicinske sestre, so pogosto tiste, ki so ob bolniku največ časa. V njegovih najintimnejših trenutkih, v času upanja in času obupa. Ko se sooča z resnico, ko se poslavlja od svojih dragih v bolnišnici ali doma. Delavnica pomaga k razumevanju dogajanja, razmišljanju in daje priložnost za nova spoznanja.
Teme seminarja/delavnice:
– soočanje bolnika in družine s procesom umiranja
– resnica ob bolniški postelji
– besede in dejanja, ki ohranjajo upanje
– ko otroci sprašujejo o smrti
– težave v komunikaciji strokovnih delavcev z umirajočim in svojci
2. Dotakniti se skrivnosti življenja
Duhovnost v času paliativne oskrbe
Človek se ob koncu življenjske poti srečuje s vprašanji, ki segajo v preteklost in istočasno v prihodnost. Kakšen smisel je imelo življenje? Kaj se mora še zgoditi, da ga bom lahko zaključil? Koga bi še želel videti, od koga posloviti? Kaj me čaka? Kam grem? Kaj pride po smrti? Kdor se srečuje z umirajočimi, pozna takšna vprašanja.
Teme seminarja/delavnice:
– bivanje s smislom
– duhovne potrebe bolnih ljudi
– upanje v času težke bolezni
– pomen prisotnosti za umirajočega
3. Razumeti svojce hudo bolnih
Komunikacija in podpora svojcem umirajočih v bolnišnicah, domovih ali doma
Huda bolezen in umiranje prizadene celo družino. Svojci bolnika se soočajo s strahom, izgubo, občutki krivde, spremenijo se družinske vloge. Skrb za hudo bolnega povzroča tudi velike psihične in fizične obremenitve, pa naj biva bolnik doma, v bolnišnici ali domu za ostarele. Strokovni delavci čutimo stisko bolnikov in svojcev, njihovo trpljenje se nas dotakne. Jim zmoremo biti blizu ali pa se umaknemo? Vsebina delavnice vodi v razmišljanje, kaj daje svojcem in strokovnim delavcem dobra komunikacija, in kako razumeti in podpirati drug drugega.
Teme seminarja/delavnice:
– soočanje in podpora družini, ki se srečuje s procesom umiranja
– potrebe svojcev – družine
– težave v komunikaciji strokovnih delavcev s svojci
– sporočanje svojcem o smrti bolnika
4. Podpreti bližnjega v času žalovanja
Žalovanje je proces
Vsakdo od nas se srečuje z žalovanjem. Srečujemo se z lastnim, v krogu družine, med ljudmi ali pri svojem delu. Žalost v nas pogosto povzroča stisko in nelagodje. V današnji družbi je žalovanje težko sprejeto, želimo ga skriti ali čim prej premagati. Zdravstveni, socialni in pedagoški delavci se pogosto srečujemo s stiskami in trpljenjem žalujočih odraslih, pa tudi otrok in mladostnikov, ki doživljajo smrt svojih bližnjih. Delavnica ponuja vsebine o procesu žalovanja in podpornimi načini za sprejemanje in življenje naprej.
Teme seminarja/delavnice:
– osnovni koncept žalovanja
– faze žalovanja
– naloge v procesu žalovanja
– otroci in mladostniki žalujejo drugače
– komunikacija z žalujočim otrokom in mladostnikom
– oblike pomoči in podpore v žalovanju
5. Kako ne želim umreti
“Imam pravico, da z menoj ravnajo kot s človeškim bitjem vse do zadnjega diha.”
Spoštovanje človekove volje in njegovih potreb postaja v zadnjem življenjskem obdobju vedno vidnejša moralna obveza strokovnih delavcev. Zakon o pacientovih pravicah je podlaga za to spoštovanje, naša strokovna in osebna vest, pa nas zavezuje k resničnemu k resničnemu prepoznavanju in spoštovanju bolnikove volje. Z vključitvijo bolnika v partnerski odnos je mogoče sprejemati breme težkih odločitev v krogu tima, ki skrbi za umirajočega in n njegove svojce. Gre za zagovorništvo človekovih pravic v hospicu.
Teme seminarja/delavnice:
– o človekovem dostojanstvu
– prepoznavanje potreb umirajočih
– odkrita komunikacija z bolniki in svojci
– med ohranjanjem in podaljševanjem življenja – etične dileme
– vnaprejšnja volja bolnika ali »zdravstvena oporoka«
– pravice umirajočih
6. Da bi manj bolelo!
Umiranje ni le medicinski proces
Umiranje je mnogo več kot le medicinski dogodek. Je izpuščanje stvari, ljudi, lastne »biti«. Je zaključevanje odnosov z bližnjim, svetom, s samim seboj. Da smo lahko prisotni v trpljenju ljudi, se je potrebno srečati z njihovo bolečino. Sočutje potrebuje odprtost do lastne bolečine in predstavlja moralno vrednoto. Vsebina delavnice strokovnim delavcem pomaga k prepoznavanju bolnikovih potreb tako na telesnem kot psihičnem, socialnem in duhovnem področju. Pomaga iskati načine in poti kako s postopki zdravljenja, zdravstvene nege in oskrbe, bolniku učinkovito lajšati bolečino in trpljenje.
Teme seminarja/delavnice:
– moj odnos do trpljenja
– bolečina ima več obrazov
– lajšanje bolečine in drugih simptomov
– sočutna oskrba v času umiranja
7. Živeti do konca
Predstavitev dejavnosti hospica
Umiranje ni le medicinski dogodek je mnogo več! Katere osebe bi želeli imeti ob sebi, če bi vas doletela neozdravljiva bolezen s slabo prognozo? Osebe , ki s prisotnostjo začutijo bolnikove potrebe in želje, ki so sposobne podpreti bolnika in svojce v času poslavljanja od življenja.
Tema predstavlja hospic, organiziranost in dejavnosti ter načine in možnosti vključitve v oskrbo bolnikov.
Teme seminarja/delavnice:
– hospic – reči življenju DA!
– poslanstvo in dobrobit hospica pri oskrbi umirajočih
– kako do oskrbe in pomoči?
Opis
Odnos do lastne minljivosti vpliva na naš odnos do hudo bolnih in umirajočih in tudi vodi naša profesionalna dejanja. Katere osebe bi želeli imeti ob sebi, če bi vas doletela neozdravljiva bolezen s slabo prognozo? Osebe, ki s prisotnostjo začutijo bolnikove potrebe in želje, ki so sposobne podpreti bolnika in svojce v času poslavljanja od življenja. Tema predstavlja hospic, organiziranost in dejavnosti ter načine in možnost vključitve v oskrbo bolnikov.
Predavanje je brezplačno.
8. Supervizija
Za paliativne time in druge strokovne delavce
Paliativna oskrba je aktualna novost v naši državi, ki jo šele uvajamo. Za uspešno delo na tem področju je potrebna tudi supervizija. Priporoča se strokovnim in laičnim delavcem v bolnišnicah, v domovih za stare, službah za oskrbo na domu in drugih, ki se srečujejo z minljivostjo. V profesionalnem življenju je supervizija kot kompas, ki udeležence vodi in usmerja pri ozaveščanju, iskanju in ustvarjanju vedno novih idej/rešitev.
Kaj je supervizija?
– je metoda izkustvenega učenja,
– je metoda raziskovanja različnih težje rešljivih vprašanj, dilem in problemov, odpira razširjene možnosti za njihovo analizo in predelavo,
– je oblika osebne razbremenitve.
– izvaja se v ciklusu šestih srečanj po tri ure, v skupini,
– izvaja jo supervizorka z licenco na področju socialnega varstva z dolgoletnimi izkušnjami na področju paliativne oskrbe.
Informacije o izobraževanjih:
Redni termini delavnic bodo objavljeni na naši spletni strani in v Utripu – strokovnem glasilu medicinskih sester. Na željo naročnika lahko delavnico/seminar izvajamo tudi izven rednih terminov v prostorih naročnika. Seminar/delavnica se izvaja za skupino največ 20 ljudi. Za skupine priznamo popust po dogovoru. Možna je tudi udeležba na posamezni učni delavnici.
Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov:
Slovensko društvo Hospic
Gosposvetska 9
1000 Ljubljana
E-pošta: detabuizacija@hospic.si
Informacije o prijavi in vsebini:
Alenka Križnik; T: 031 669 088.
