NAŠA ZGODOVINA

“Moj cilj ni bil v prvi vrsti ustanoviti društvo, ampak z majhnimi koraki, ki so vedno najbolj zanesljivi, spreminjati odnos do umiranja v družbi.”

– Metka Klevišar, 10 let kasneje

30. leto učenja in razvoja

Slovensko društvo Hospic je ustanovila zdravnica onkologinja Metka Klevišar. Delo z onkološkimi bolniki in njihovimi svojci ji je bilo v spodbudo za širjenje te zamisli. Zato je že leta 1992 v okviru Škofijske Karitas Ljubljana zbrala skupino somišljenikov, s katero si je prizadevala, da bi ljudje živeli in umirali s človeškim dostojanstvom. Z odmevnimi seminarji so se uveljavili v javnosti, s katerim so tudi idejo hospica razširili po vsej Sloveniji, je bilo 6.junija 1995 registrirano v Ljubljani Slovensko društvo Hospic.

Po začetnih težavah z iskanjem prostora in virov financiranja, je društvo zaživelo najprej v Ljubljani, leto kasneje v Mariboru, kjer so delo ob prostovoljcih že čez nekaj let usmerjale zaposlene višje medicinske sestre. Drugod po Sloveniji nastajajoči odbori so se opirali samo na prostovoljno delo.

Od začetka se je ob ozaveščanju javnosti veliko pozornosti namenjalo usposabljanju prostovoljcev. Odbori so se oblikovali v Velenju, Tržiču, Slovenski Istri, Vipavi, Postojni, Celju, na Jesenicah, nato v Slovenj Gradcu in v Murski Soboti, iniciativni odbori pa v Krškem, Novem mestu in Trebnjem. V nekaterih je delo zamrlo.

Slovensko društvo Hospic je ob javnih predstavitvah in medijskih objavah svoje poslanstvo širilo tudi z izdajanjem priročnikov, ki so omogočali vpogled v tujo prakso delovanja hospicev in z glasilom Hospic, ki izhaja do štirikrat letno. Široki javnosti, simpatizerjem društva in članom društva je s tem omogočeno spremljanje delovanja društva, širjenje in poglabljanje sposobnosti in znanja s področja hospic filozofije, kot učiteljice življenja v sprejemanju smrti ter oblikovanju osebne rasti.