NAŠA ZGODOVINA
– Metka Klevišar, 10 let kasneje
30. leto učenja in razvoja
Po začetnih težavah z iskanjem prostora in virov financiranja, je društvo zaživelo najprej v Ljubljani, leto kasneje v Mariboru, kjer so delo ob prostovoljcih že čez nekaj let usmerjale zaposlene višje medicinske sestre. Drugod po Sloveniji nastajajoči odbori so se opirali samo na prostovoljno delo.
Od začetka se je ob ozaveščanju javnosti veliko pozornosti namenjalo usposabljanju prostovoljcev. Odbori so se oblikovali v Velenju, Tržiču, Slovenski Istri, Vipavi, Postojni, Celju, na Jesenicah, nato v Slovenj Gradcu in v Murski Soboti, iniciativni odbori pa v Krškem, Novem mestu in Trebnjem. V nekaterih je delo zamrlo.
Slovensko društvo Hospic je ob javnih predstavitvah in medijskih objavah svoje poslanstvo širilo tudi z izdajanjem priročnikov, ki so omogočali vpogled v tujo prakso delovanja hospicev in z glasilom Hospic, ki izhaja do štirikrat letno. Široki javnosti, simpatizerjem društva in članom društva je s tem omogočeno spremljanje delovanja društva, širjenje in poglabljanje sposobnosti in znanja s področja hospic filozofije, kot učiteljice življenja v sprejemanju smrti ter oblikovanju osebne rasti.