PROJEKT IMRO
Hospic pristop za razbremenitev delovno aktivnih moških in žensk, ki skrbijo za bolne in umirajoče svojce.
Trajanje projekta: julij 2022 – april 2024
Sodelujemo skupaj za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo.
Projekt IMRO sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma 2014-2021 v višini 499.740,00 €
Namen projekta je razbremenitev delovno aktivnih moških in žensk, ki opravljajo vlogo neformalnega oskrbovalca ostarelega, kronično bolnega oz. umirajočega družinskega člana v različnih okoljih.
DOGODKI IN NOVICE
Delavnica Sočutna nega bolnika v domačem okolju 13.6.2023
Izobraževanje z razbremenilno delavnico za moške neformalne oskrbovalce 27.5.2023
Tretmaji limfne drenaže
Delavnica Odkrivanje in negovanje notranje moči 31.5.2023
SKRB ZA NEFORMALNE
OSKRBOVALCE V
PALIATIVNI IN HOSPIC
OSKRBI
Glavni cilj projekta IMRO
je razbremenitev delovno aktivnih moških in žensk, ki opravljajo vlogo neformalnega oskrbovalca ostarelega, kronično bolnega oz. umirajočega družinskega člana v različnih okoljih. Slovensko društvo Hospic (nosilec projekta) bo v sodelovanju s projektnimi partnerji uresničevanje cilja dosegel preko razvoja podpornih storitev, ki podpirajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja:
– razvoj programa delovanja integriranega modela oskrbe starejših,
– vzpostavitev modela integrirane oskrbe starejših v urbanem okolju,
– vzpostavitev integriranega modela oskrbe starejših v ruralnem okolju,
– izvedba študije o spremljanju razvoja dveh integriranih modelov skrbi za starejše,
– razvoj ukrepov v sklopu certifikata »Sočutno podjetje«.
Klicev v okviru klicnega
centra “Dobro jutro, sosed”
Izvedenih aktivnosti za ciljne
skupine v okviru programa
integriranega modela skrbi
za starejše
Izvedenih izobraževanj za
ciljne skupine projekta
Izvedenih razbremenilnih
aktivnosti za ciljne skupine
v sodelovanju s šolami
Projekt naslavlja problematiko, s katero se zaradi staranja prebivalstva vse pogosteje srečujemo. Zahteve poklicnega življenja povzročajo stisko zaposlenim, ki so hkrati neformalni skrbniki hudo bolnega družinskega člana.
V Sloveniji starostno onemoglega, kronično bolnega ali invalidnega svojca tedensko oskrbuje okoli 200.000 družinskih članov. Neformalni oskrbovalci (tudi mladoletni) s svojim doprinosom k oskrbi starejših ljudi pomembno razbremenijo zdravstvene sisteme, v sistemu oskrbe pa so sami pogosto spregledan in ranljiv člen. Izpostavljeni so delovnim obremenitvam in pogosto nimajo dostopa do strokovne podpore in pomoči.
Ciljne skupine projekta:
* delovno aktivni moški in ženske (svojci umirajočih bolnikov in bolnikov z neozdravljivo kronično boleznijo, vključno z ranljivimi skupinami delovno aktivnih, ki so v ruralnem okolju bolj pojavne: kmečke ženske, mladi zaposleni, študenti, zaposleni v turizmu, kmetje);
* družinski člani aktivno zaposlenih (starejše osebe, ki potrebujejo podporo pri opravljanju vsakodnevnih nalog, neozdravljivo kronično bolni, umirajoče osebe);
* otroci, ki opravljajo vlogo neformalnih oskrbovalcev vsaj enega družinskega člana;
* prostovoljci iz lokalnega okolja;
* vodilni kader v podjetjih;
* strokovna javnost (odločevalci in koordinatorji paliativne ter dolgotrajne oskrbe).
Izboljšani ukrepi
Usposobljenih oseb
Uporabnikov storitev
Udeležencev splošne javnosti
Vir fotografije: Mestna občina Ljubljana
Vir fotografije: arhiv Centra Rinka
Imate vprašanje o projektu ali pa potrebujete dodatne informacije?
Pišite nam na e-naslov imro@hospic.si ali pa nas pokličite na telefonsko številko 041 365 731 ali 041 365 783.
Ta spletna podstran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino te spletne podstrani je odgovorno izključno Slovensko društvo Hospic in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP predstavljata prispevek Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi.
Norveška prek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP prispeva k zmanjšanju socialnih in gospodarskih razlik v Evropi ter h krepitvi bilateralnih odnosov z državami upravičenkami v srednji in južni Evropi ter ob Baltiku. Norveška tesno sodeluje z Evropsko unijo na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Skupaj z drugima dvema državama donatoricama je v petih zaporednih obdobjih financiranja med letoma 1994 in 2014 prek finančnih mehanizmov zagotovila sredstva v višini 3,3 milijarde EUR.
Norveški finančni mehanizem, ki ga financira samo Norveška, je namenjen državam, ki so pristopile k Evropski uniji po letu 2003. Skupna višina sredstev v okviru Norveškega finančnega mehanizma v obdobju 2014–2021 znaša 1,25 milijarde EUR. Prednostna področja v tem obdobju so naslednja:
#1 inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost;
#2 socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine;
#3 okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo;
#4 kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine;
#5 pravosodje in notranje zadeve.