Hospic

Spremljanje umirajočih in njihovih svojcev


Program Hospic-spremljanje umirajočih in njihovih svojcev na domu, ki se izvaja že od leta 1996, je temeljni program društva, ki zajema celostno oskrbo hudo bolnih v zaključni fazi bolezni in njihovih svojcev tam, kjer so nastanjeni, predvsem na domovih, v bolnišnicah in domovih za ostarele (DSO).
Namen programa je nuditi strokovno timsko obravnavo, zdravstveno vzgojno in psihosocialno podporo v težkih trenutkih družine, ki se sooča z boleznijo.

0
Uporabnikov v letu 2021
0
Moških uporabnikov
0
Ženskih uporabnikov
0
Prostovoljcev


Spremljanje kronično bolnih


Neozdravljive kronične bolezni so skupina raznolikih bolezenskih stanj, s skupnim imenovalcem kroničnega, napredujočega in ne malokrat življenjsko ogrožajočega poteka. Večinoma so neozdravljive in ljudje s postavljeno diagnozo kronične neozdravljive bolezni velikokrat znižajo kakovost svojega življenja. Pomembna skupna značilnost tovrstnih bolezni so tudi visoka potreba po psihosocialni podpori in zahtevni zdravstveni oskrbi. V zdravstveno oskrbo pa so večinoma vključeni zapleteni in dolgotrajni diagnostični postopki, kjer potrebujejo tako bolnik kot njegovi svojci veliko opore in opolnomočenja.

Kako me lahko hospic podpre?

Hospic spremljanje na domu.

Hospic-spremljanje umirajočih in njihovih svojcev na domu pomeni celostno oskrbo hudo bolnih v zaključni fazi bolezni in njihovih svojcev tam, kjer so nastanjeni, predvsem na domovih, v bolnišnicah in domovih za ostarele. Strokovna obravnava neozdravljivo bolnih temelji na timskem pristopu, vsaka posamezna obravnava je skrbno načrtovana in v skladu s potrebo in izbiro hudo bolnega. Zagotovljeno je najboljše možno lajšanje in preprečevanje fizičnega trpljenja in podpora pri razreševanju čustvenih, duhovnih in socialnih stisk, ki se pojavijo ob dejstvu, da se življenje naglo izteka.

Program izvajajo strokovno usposobljeni delavci, dipl. medicinske sestre, dipl. socialni delavci, dipl. organizatorji in menedžerji socialnih dejavnosti, ki se kontinuirano usposabljajo v paliativni oskrbi doma in v tujini, s pomočjo prostovoljcev (ki so pomemben člen delovanja v hospicu) za nudenje laične opore. Za prisotnost in spremljanje bolnikov jih šolamo v posebnem programu začetnega usposabljanja s kontinuiranim izobraževanjem ves čas njihovega delovanja). Glede na izkazano potrebo se v timsko obravnavo in po potrebi v oskrbo vključujejo še zdravnik, patronažna sestra, fizioterapevt, dietetik, dušebrižnik (svetovalec za duhovno oskrbo), duhovnik, …

»Poudarek je na celostnem pristopu, človek je obravnavan kot veliko več kot le fizično telo v prizadevanju zadovoljitve tudi njegovih psihosocialnih in duhovnih potreb. Cilj je zagotovitev čim boljše kakovosti preostalega življenja.«

Pri spremljanju hudo bolnih nista pomembna le strokovno znanje in usposobljenost spremljevalcev, temveč kakovost prisotnosti in globina sočutja. Vključitev hospica lahko svetuje zdravnik, patronažna služba, svojci ali prijatelji, stik pa navežejo svojci ali bolnik sam. Za to ne potrebujejo zdravniške napotnice.

 

 

Kontaktirajte vaš najbližji območni odbor


Razvoj socialnega modela Hiše Hospica



Hospic oskrba v slovenskem prostoru eksplicitno ni umeščena niti v normativno ureditev paliativne oskrbe niti socialnega varstva. Predvidel je ni niti Zakon o dolgotrajni oskrbi. Osnovni cilj delovanja stacionarne oblike hospic oskrbe terja na eni strani podporo in na drugi strani ustrezna medicinska znanja za prepoznavanje potreb pomoči v zadnjem življenjskem obdobju (terja oceno kdaj oseba potrebuje zdravstveno pomoč in hospitalizacijo in kdaj ne). Zagotavljanje celostne zdravstvene oskrbe presega potrebe zadnjega življenjskega obdobja, zato pri Slovenskem društvu Hospic prepoznavamo kot optimalno ureditev stacionarne hospic oskrbe po vzoru prvih hospicev v Evropi in svetu.

Najbolj optimalno rešitev  vidimo v socialnem modelu Hiše hospic, ki bi zagotavljala kratkotrajne namestitve oseb v zadnjem življenjskem obdobju, katere zaradi najrazličnejših razlogov, ne morejo bivati doma. Šlo bi za namestitve v obliki, ki bi zagotavljala intimnost uporabnika in bližnjih oseb. Oskrba bi v veliki meri vključevala tudi prostovoljce, kar bi bilo dostopno vsem pod enakimi pogoji in hkrati zagotovilo kakovost, ki je obstoječ sistem samostojno ne more zagotoviti.

Razmisliti pa gre tudi o povsem posebni ureditvi, ki bo v obstoječ sistem vključila zgolj podporne organizacije in jih povezala v ustrezno delujoč sistem.
Socialni model Hiše hospica je finančno bolj vzdržen, a trenutno pri nas nima zakonske podlage za delovanje.