Pokrajinska in študijska knjižnica, Murska Sobota, 30. januar 2019
Na prvi večer hospica v letu 2019 smo gostili misijonarsko sestro Dorico Sever, ki je po dveh letih spet prišla med nas iz dežele Inuitov, kjer deluje že 20. leto. Njene zgodbe o življenju Inuitov so nas popeljale med njih ter nam približale njihov svet. Vsak si je lahko predstavljal, kako se njihovo življenje razlikuje od našega. Čeprav imajo veliko manj stvari kot mi, predvsem materialnih, so srečni ljudje, ki vedo, da je za srečo najpomembnejše »držati skupaj«, kar je ena izmed njihovih življenjskih vrednot. Njihov ekstremen način življenja, ki je prilagojen težkim razmeram v katerih živijo je »kriv« za to, da so njihove življenjske vrednote take, kot so in so pomemben del za njihovo preživetje in sam obstoj. Sestra Dorica nam je izdala marsikatero zanimivost o njih, in sicer je med drugim povedala, da so Inuiti mirni in gostoljubni ljudje, ki se ne vpletajo v življenja drugih,
Ena izmed mnogih zanimivosti je tudi ta, da njihovi umrli svojci niso nikoli pozabljeni, saj živijo naprej v srcih njihovih otrok, na katere Inuiti prenesejo njihova imena. Izvedeli smo še, da Inuitom veliko pove neverbalna govorica, torej mimika obraza, s katero se da marsikaj razbrati, Inuiti pa kaj hitro lahko ugotovijo, kdo je dober človek oz. komu lahko zaupajo. Kot nam je naša gostja še omenila za svoje družine naredijo vse, tvegajo tudi svoja življenja. Še posebej nevarni za njih so medvedje, ki so tudi del njihove prehranjevalne verige, a na žalost se kdaj lahko zgodi tudi obratno, zato jim ob pogledu na stopinje medveda seveda ni lahko oditi na pot, a morajo v boju za preživetje marsikdaj na to pozabiti in poskrbeti zase in svoje bližnje.
Odgovore na svoja vprašanja so dobili tudi obiskovalci, ki jih je zanimalo marsikaj o življenju Inuitov in menim, da se prav vsi lahko strinjamo, da so zaradi življenja, katerega živijo »veliki« ljudje, od katerih se lahko mnogo naučimo- še posebej o njihovih vrednotah, ki jih na žalost zaradi vsega kar imamo nekako postavljamo v kot, pri njih pa so v velikem ospredju. Ta večer je lahko marsikomu »odkril« katere so res tiste prave življenjske vrednote. Večer hospica s sestro Dorico, ki je kljub razmeram in oddaljenosti od rodnega kraja še vedno vedre narave in polna upanja, nam bo še dolgo ostal v spominu.
Mateja Meolic, predsednica in vodja prostovoljcev
OO Murska Sobota, 1.2.2019