Hospic

PODPORNIKI

1. Sofinancerji programov

RS Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij
RS Ministrstvo za zdravje
Mestna občina Maribor
Zavod za zdravsstveno zavarovanje Slovenije
OBČINA PIVKA
OBČINA SOLČAVA
OBČINA RADOVLJICA
OBČINA POSTOJNA
OBČINA LJUBNO
OBČINA GORJE
OBČINA REČICA OB SAVINJI
OBČINA GORNJI GRAD
OBČINA NAZARJE
OBČINA BREZOVICA
OBČINA KOZJE
OBČINA ZAGORJE OB SAVI
OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH
Občina Hrastnik
OBČINA ŠTORE

2. Donatorji

Dars logotip
Deichmann logotip
bankart logotip
IXTLANTEAM logotip
AquaSystems logotip
Loterija Slovenije logotip
ELES
Telekom Slovenije logotip
Elektro Ljubljana logotip

3. Ambasadorji

Samo SKUPAJ, povezani s humanističnimi vrednotami, bomo kot človeška vrsta sploh preživeli. Živeti drugače, živeti s smislom, bomo zmogli ob zavedanju, da je naše življenje krhko in minljivo. Kot so učili že stari Grki: Filozofiranje je učenje življenja in priprava na smrt. Misel na smrt je za mnoge strašljiva. A hospic nas nežno nagovarja, naj sprejmemo smrt kot del življenja, in če bomo živeli dobro, bomo tudi umrli dobro. Med ljubimi ljudmi z občutkom bližine in sprejetosti do konca. Umirajoči so naši najboljši učitelji, kako živeti pristno in brez mask, in vsi ob njih se lahko naučimo, kaj je najpomembnejše v življenju: biti. Samo biti in LJUBITI. Kajti ljubezen je močnejša kakor smrt.

Manca Košir

Slovensko društvo Hospic je posebno združenje, ki bi ga morali še bolj ovrednotiti in postaviti na piedestal pomembnosti v najbolj osebnih, najbolj ključnih, najbolj prelomnih dogodkih človekovega življenja. Vaše poslanstvo je dejansko poslanstvo, ki je naravno, ki je božje, božansko, zato bodite samozavestni in mirno opravljajte svoje poslanstvo še naprej, s tem da ozaveščate, kako pomembno je vrednotiti, spremljati človeka v vseh razsežnostih njegove osebnosti in v vseh obdobjih njegovega življenja. In da je pravzaprav spremljanje človeka, ko se rojeva na novo, ko prehaja, dejansko tudi duhovno rojstvo za tistega človeka, ki ga spremlja.

Karl Gržan

Slovensko društvo Hospic podpiram predvsem zaradi tega, ker sem tudi sam kot najstnik doživel izgubo najbližjega. Vem, kako se človek počuti v takšni skrajni življenjski situaciji. Ni lahko. Sam si. Na tleh si. Vse se ti zdi brezupno. Vesel sem, da obstaja društvo in da obstajajo ljudje s tako velikim srcem, ki pomagajo ljudem v stiski. Hvala, da obstajate.

Boštjan Nipič - Nipke

Alja Furlan

Ljudje smo bitja, ki potrebujemo fizično in čustveno varnost. Zavetja ne iščemo le s streho nad glavo in dovolj denarja na računu, ampak tudi tako, da smo razumljeni in spoštovani. Zato menim, da ekipa Hospica osrečuje na tisoče ljudi, ki se mogoče niti niso zavedali, da so se lahko poslovili dostojanstveno, pomirjeno in z nekom ob strani. Ljudje moramo pripadati. Ko pripadamo, slovo ni težko. Če pa dostojanstvo kot tudi dostojanstveno slovo najšibkejših v družbi nista omogočena, pa kot družba propadamo. Zato podprimo Hospic.

Aljoša Bagola

Življenje nas uči na različne načine. V mojem se je za enega najbolj prijaznih izkazalo srečanje z ljudmi iz Slovenskega društva Hospic. Če bi se srečali prej, bi moj oče zadnje dni preživel drugače, bolj mirno. In mi z njim tudi. Srečali pa smo se ravno pravi čas, da me je njihov odnos do sočloveka, do življenja, do minevanja in do slehernega trenutka, opomnil, da izgubljam svoj čas. S Hospickafeji v Knjigarni Konzorcij, ki mi jih je predala edinstvena dr. Manca Košir, pa vsakič znova dobil priložnost, da se spomnim, kako rada imam Življenje. Hvala, Slovensko društvo Hospic!

Carmen L. Oven

Življenje je minljivo. Ljudje misel na slovo odrivamo. Ne znamo oz. nočemo se soočiti s tem, da nas bo nekdo zapustil. Ko nastopi čas slovesa, se je potrebno s tem soočiti dostojno. Pri tem nam pomaga Slovensko društvo Hospic. Sami smo zmedeni, nevešči. Zaposleni in prostovoljci v tem društvu vedo, kako nas potolažiti in kako dostojno pospremiti mirajočega. Globoko sem hvaležen ljudem, ki posvečajo svoj čas temu, da nam pomagajo v teh težkih trenutkih. Hvala Slovensko društvo Hospic.

Adi Smolar

Življenje je dar. Lepo živeti je ne le moja pravica, temveč tudi dolžnost. Ko sem naredil prve korake, me je nekdo držal za roko. Po vsej verjetnosti mami. Ali ati. Ali kdo od mojih starejših sorojencev. Dvomim, da je bil kak neznanec. A prišel bo nekoč tudi zadnji korak. Zadnji dih. Ne mami ne ati me ne bosta držala za roko. Morda lahko računam na ženo? Otroke morda? Ali na kakega neznanca? Življenje je vendarle dar. In lepo umreti je ne le moja pravica, temveč tudi dolžnost. Smisel življenja (in umiranja) je – odnos. Stisk roke. Imeti oporo. Biti v oporo. Imeti prijatelja. Biti prijatelj. Biti človek – ljubljeni osebi ali neznancu. Hvala, Hospic!

Gregor Čušin