Projekt IMRO

Opis

Namen projekta je razbremenitev delovno aktivnih moških in žensk, ki opravljajo vlogo neformalnega oskrbovalca ostarelega, kronično bolnega oz. umirajočega družinskega člana v različnih okoljih.

Projekt naslavlja problematiko, s katero se zaradi staranja prebivalstva vse pogosteje srečujemo. Zahteve poklicnega življenja povzročajo stisko zaposlenim, ki so hkrati neformalni skrbniki hudo bolnega družinskega člana.

V Sloveniji starostno onemoglega, kronično bolnega ali invalidnega svojca tedensko oskrbuje okoli 200.000 družinskih članov. Neformalni oskrbovalci (tudi mladoletni) s svojim doprinosom k oskrbi starejših ljudi pomembno razbremenijo zdravstvene sisteme, v sistemu oskrbe pa so sami pogosto spregledan in ranljiv člen. Izpostavljeni so delovnim obremenitvam in pogosto nimajo dostopa do strokovne podpore in pomoči.

Glavni cilj projekta IMRO

Glavni cilj projekta IMRO je razbremenitev delovno aktivnih moških in žensk, ki opravljajo vlogo neformalnega oskrbovalca ostarelega, kronično bolnega oz. umirajočega družinskega člana v različnih okoljih. Slovensko društvo Hospic (nosilec projekta) bo v sodelovanju s projektnimi partnerji uresničevanje cilja dosegel preko razvoja podpornih storitev, ki podpirajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja:

• razvoj programa delovanja integriranega modela oskrbe starejših
• vzpostavitev modela integrirane oskrbe starejših v urbanem okolju
• vzpostavitev integriranega modela oskrbe starejših v ruralnem okolju
• izvedba študije o spremljanju razvoja dveh integriranih modelov skrbi za starejše
• razvoj ukrepov v sklopu certifikata »Sočutno podjetje«.

Ciljne skupine projekta

• delovno aktivni moški in ženske (svojci umirajočih bolnikov in bolnikov z neozdravljivo kronično boleznijo, vključno z ranljivimi skupinami delovno aktivnih, ki so v ruralnem okolju bolj pojavne: kmečke ženske, mladi zaposleni, študenti, zaposleni v turizmu, kmetje)
• družinski člani aktivno zaposlenih (starejše osebe, ki potrebujejo podporo pri opravljanju vsakodnevnih nalog, neozdravljivo kronično bolni, umirajoče osebe)
• otroci, ki opravljajo vlogo neformalnih oskrbovalcev vsaj enega družinskega člana
• prostovoljci iz lokalnega okolja
• vodilni kader v podjetjih
• strokovna javnost (odločevalci in koordinatorji paliativne ter dolgotrajne oskrbe).

O financiranju

Ta spletna podstran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino te spletne podstrani je odgovorno izključno Slovensko društvo Hospic in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.

Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP predstavljata prispevek Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi.

Norveška prek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP prispeva k zmanjšanju socialnih in gospodarskih razlik v Evropi ter h krepitvi bilateralnih odnosov z državami upravičenkami v srednji in južni Evropi ter ob Baltiku. Norveška tesno sodeluje z Evropsko unijo na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Skupaj z drugima dvema državama donatoricama je v petih zaporednih obdobjih financiranja med letoma 1994 in 2014 prek finančnih mehanizmov zagotovila sredstva v višini 3,3 milijarde EUR.

Norveški finančni mehanizem, ki ga financira samo Norveška, je namenjen državam, ki so pristopile k Evropski uniji po letu 2003. Skupna višina sredstev v okviru Norveškega finančnega mehanizma v obdobju 2014–2021 znaša 1,25 milijarde EUR. Prednostna področja v tem obdobju so naslednja:

1. inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost;
2. socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine;
3. okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo;
4. kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine;
5. pravosodje in notranje zadeve.

Več na norwaygrants.si, norwaygrants.org in na strani Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.