Paliativna oskrba je celostna podpora bolnikom z neozdravljivimi boleznimi in njihovim družinam. Ne želi
podaljševati ali skrajševati življenja, temveč lajšati telesno, čustveno, psihološko in duhovno stisko
ter pomagati, da človek v zadnjem obdobju življenja ohrani dostojanstvo in čim več miru.

Ne. Paliativna oskrba je namenjena vsem, ki živijo z neozdravljivo boleznijo in zaradi nje doživljajo
bolečino, strah, negotovost ali druge obremenitve. Začne se lahko že mesece ali leta pred koncem življenja
in spremlja bolnika ter svojce skozi celoten potek bolezni.

Paliativna oskrba prinaša več kot samo medicinsko pomoč. Nudi pogovor, psihosocialno in duhovno podporo,
razlago poteka bolezni, pomoč pri odločanju ter razbremenitev svojcev. Pomagamo vam nositi breme bolezni,
da v tej situaciji niste sami.

Na nas se lahko obrnete, ko začutite, da je bolezen postala pretežka, da se pojavlja več bolečine,
utrujenosti, strahu ali negotovosti, ali ko imate občutek, da tega ne zmorete več sami. Pravi čas ni samo
“čisto na koncu”, ampak takrat, ko potrebujete dodatno oporo.

Naš strokovni delavec ali prostovoljec pride na dom z velikim spoštovanjem do vašega prostora in vaših
navad. Prisluhne bolniku in svojcem, preveri potrebe in skupaj z vami poišče načine, kako lahko olajšamo
vsakdan – z informacijami, pogovorom, duhovno podporo ali zgolj z mirno prisotnostjo ob postelji.

Znaki prihajajo postopoma: človek več spi, manj je in pije, je bolj utrujen, komunikacija se zmanjšuje,
dihanje se spremeni, telo se umirja. To so naravne spremembe, ki kažejo, da se telo pripravlja na počitek.
Svojcem pomagamo te znake razumeti in jih ne doživljati kot nekaj, česar se je treba bati.

Umiranje je proces, ne trenutek. Vsak človek umira drugače, vendar je pri večini ljudi ta proces postopen
in miren. Naša želja je, da človek ne trpi in da je obdan z ljudmi, ki mu pomenijo največ. Pomagamo ustvariti
okolje, v katerem so možni nežni pogovori, tišina, prisotnost in slovo.

Mnogi ljudje tik pred smrtjo ne čutijo več močne bolečine, ker se telo umirja in zavest postopoma ugaša.
Kadar pa je bolečina prisotna, obstajajo učinkovite in varne možnosti za njeno lajšanje. Bolečina ne
sme biti nekaj, kar človek prenaša sam in v tišini.

Popolnih besed ni. Največkrat pomaga iskren, nežen in spoštljiv pogovor. Včasih je dovolj, da rečete:
“Tukaj sem,” in preprosto sedite ob postelji. Dovolite, da tudi umirajoči govori, kolikor zmore, ali molči,
če tako čuti. Prisotnost je pogosto pomembnejša od besed.

V zadnjih dneh je običajno več miru in tišine. Človek več spi, manj je in pije, manj govori. Včasih se
pojavijo tudi kratki trenutki jasnosti, ko želi še nekaj povedati ali se posloviti. Svojce spremljamo skozi
te spremembe, da jih lažje sprejmejo in ob tem niso sami.

Vaša bližina je darilo. Nežna beseda, dotik, držanje za roko ali tiho sedenje ob postelji prinašajo občutek
varnosti in ljubljenosti. Ni vam treba “vedeti vsega” ali biti ves čas močni. Dovolj je, da ste iskreno ob njem
in da po potrebi poiščete pomoč.

Skrb za umirajočega je čustveno in telesno zelo naporna. Pomembno je, da si priznate utrujenost, da si vzamete
trenutke za počitek in da sprejmete pomoč, ko vam jo kdo ponudi. Tudi vi imate pravico do podpore, saj brez nje
težko dolgoročno zdržite ob bolniku.

Slovo je vedno boleče, a je lahko tudi nežno. Pomaga, če so izrečene stvari, ki jih človek želi povedati –
hvaležnost, prošnja za odpuščanje, ljubezen. Včasih pa je dovolj, da ste tiho skupaj. Vsakdo se poslavlja na
svoj način; mi vas pri tem spremljamo, če si to želite.

Občutek nemoči in dvoma je med svojci zelo pogost. Ni vam treba nositi vseh odločitev sami. Z vami lahko
predebatiramo možnosti, vam pojasnimo, kaj se dogaja, in skupaj poiščemo korake, ki bodo najbolj nežni do
bolnika in do vas.

Normalno je vse, kar iskreno čutite: žalost, jeza, krivda, zmeda, občutek praznine ali celo olajšanje.
Žalovanje je naraven odgovor na izgubo nekoga, ki vam je veliko pomenil. Ni prav ali narobe – je vaš osebni
proces, ki ga je vredno spoštovati.

Žalovanje nima roka. Pri nekom traja mesece, pri drugem leta. Pomembno je, da si dovolite čutiti in da
ne silite vase nerealnih pričakovanj, kako “bi morali” biti. Žalovanje se sčasoma spreminja in postaja
bolj obvladljivo, a spomin ostane.

Otroci zelo dobro čutijo, da se je zgodilo nekaj pomembnega. Pomaga iskrenost, razlaga s preprostimi besedami,
veliko varnosti in objemov. Dovolite jim, da sprašujejo, rišejo, jokajo ali se igrajo – to je njihov način
izražanja žalosti.

Strokovno pomoč je smiselno poiskati, ko imate občutek, da vas žalost popolnoma ohromi, da ne zmorete več
opravljati vsakodnevnih stvari ali ko ste dolgotrajno brez volje do življenja. Pogovor s strokovnim delavcem
vam lahko pomaga, da najdete malo več prostora za dih.

Ne. Slovensko društvo Hospic je humanitarna organizacija, zato so naše storitve za uporabnike brezplačne.
Naše delo omogočajo donacije, projekti, podporni programi in ljudje, ki verjamejo, da si vsak človek zasluži
dostojanstvo v zadnjem obdobju življenja.

Če čutite, da bi radi podprli bolnike in njihove svojce v najtežjih trenutkih, ste srčno dobrodošli. Po prijavi
vas vključimo v pripravljalni program in usposabljanje, kjer dobite znanje, podporo in spremljanje. Nikogar ne
pošljemo na teren samoumevno – prostovoljci so del ekipe, ki jo skrbno spremljamo in podpiramo.